Slovenski književniki

V prvi knjigi so predstavljeni slovenski književniki, rojeni do vključno leta 1869. Začnemo s kratkim pregledom ljudskega slovstva in prvih pisnih spomenikov, nato pa predstavimo ustvarjalce do zadnjega, rojenega leta 1869. V knjigi so predstavljeni tako ljudje, o katerih se učimo v šolah, kot tisti, o katerih je malo zapisanega. Za izide njihovih del so se velikokrat zavzeli posamezniki ali ustanove, ki so odkrili njihova dela in se jim je zdelo škoda, da bi dela ostala skrita ...

V drugi knjigi so predstavljeni slovenski literarni ustvarjalci, rojeni od leta 1870 do 1899. To so različni ljudje – po socialnem izvoru, svetovnem nazoru, poklicu in še čem. Nekateri so dosegli priznanje še v življenju in so se jih spominjali tudi po smrti, drugi so bili pozabljeni, odrinjeni ali nepravično ovrednoteni, le redki pa so ves čas v javnem spominu. Ko jih je avtorica spoznavala, jo je pretreslo, koliko so nekateri pretrpeli zaradi prve svetovne vojne.

V tretji knjigi so predstavljeni književniki – pesnice, pisateljice, pesniki, pisatelji – ki so bili rojeni med letoma 1900 in 1919. Ustvarjali so v času dveh svetovnih vojn in treh diktatorskih režimov, ki so vladali na slovenskem ozemlju. Ker večinoma niso bili ‘preroki za čehljanje ušes’, so nekateri imeli prav bridko življenje; ker so bili tudi narodno zavedni in niso bili pripravljeni zatajiti svojega svetovnega nazora, so doživljali mučenje, poniževanje in koncentracijska taborišča.

V četrti knjigi so predstavljeni literarni ustvarjalci in ustvarjalke, rojeni od leta 1920 do leta 1929. Generacija, o kateri pripoveduje ta knjiga, je mogočna: pred vojno se je lahko razmeroma svobodno razvijala, med vojno trpela, po vojni pa iskala svoje mesto v svobodi ali »svobodi«. Ali pa si ustvarila svobodo nekje drugje zunaj matične domovine, da je lahko razvila vse svoje potenciale.

V peti knjigi so predstavljeni besedni umetniki in umetnice, rojeni med letoma 1930 in 1935. Zaznamovala jih je vojna, tudi oni so trpeli, vendar drugače, ker so vojno doživljali kot otroci, in sicer dosledno kot absolutno zlo. Večina ima zanimive življenjske zgodbe. Marsikdo je začel literarno ustvarjati že v otroštvu, mladi so objavljali, vendar so zaradi družbenega sistema velikokrat naleteli na ovire, bili obsojeni … Nekateri pa so se predali literarnemu ustvarjanju šele v zrelih letih, saj so se v najbolj aktivnem življenjskem obdobju posvečali poklicu, za katerega so se šolali, in družini.

V šesti knjigi so predstavljeni besedni ustvarjalci, rojeni od leta 1936 do 1939. Vojno so doživljali kot zelo majhni otroci in mnogi so šele veliko pozneje dojeli, da jih je zelo zaznamovala. Njihove poklicne poti so bile zelo različne, nekateri so uveljavljeni intelektualci, drugi le z osnovno in poklicno šolo, vendar so si poiskali mentorje, ki so jih uvedli v svet besedne umetnosti. O marsikaterem med njimi se v javnosti ne govori veliko, njihova dela pa kljub temu najdejo pot do bralcev.